Prva noč v dolini. Po osvežilnem spancu se zgodaj zjutraj prebudim kot prerojen, poln energije in pričakovanja, kaj nam bo novi dan prinesel. Pogledam skozi okno in razočaran ugotovim, da z današnjim izletom do bližnjega gradu ne bo nič. Sivo nebo in dežne kaplje naju bodo prikovale na hišico. Pa nič hudega, saj znava čas dobro porabit tudi, če bova morala zaradi dežja biti cel dan v hiški.
Po obilnem kraljevskem zajtrku, se kljub dežju odpravimo na sprehod okrog hiše. Naš Piki pač rabi svoje, ne glede na vreme. Takoj po prihodu s sprehoda, se preoblečeva v suha oblačila, Pikija pa z brisačo obriševa skoraj do suhega. Zadovoljno se zlekne pred topel radiator, da se dokončno posuši. Ob srkanju vročega domačega čaja na televiziji poiščem dokumentaren film, za katerega sva se zmenila, da ga bova pogledala, če bo deževno vreme. Dokumentarni film govori o svetovno znani pesmi upornikov in je šele zdaj postala popularna, uporabili so jo namreč v izjemno gledani seriji. Zgodovina pesmi je zanimiva, ugotovljeno je, da je avtor neznan, prevedena pa je v vsaj štirideset svetovnih jezikov. Zanimiva zgodba. Po dokumentarnem filmu pa spet sprehod s Pikijem. Ponovimo vajo od jutra. Deževen sprehod, preoblačenje in sušenje. Pa je že čas za kosilo. Dež kar ne neha in ne neha. Po kosilu malček počitka ob branju knjige. Vsak na svojem počivalniku obračava liste knjige.
Dan se počasi preveša v noč. Sicer tega ne opaziš, saj je zunaj že cel dan temno, zaradi deževnih oblakov. Ura nama pove, da bo čas še za večerjo. Po večerji pa spet sprehod, preoblačenje in sušenje. Pred spanjem pa bova odigrala še partijo kart. Najljubša nama je igra remi. Zabavna in ne pretežka za razmišljanje. Ravno prav za na počitnice. Spijeva še vsak kozarec rdečega vina in se odpraviva v posteljo. Jutrišnji dan bo brez dežja. Tako pravijo.