Ko sem prišel do zaključka, da moram shujšati nekaj kilogramov, sem začel hoditi v fitnes. Tam sem imel fitnes trenerja, ker sem vdel, da tako ne bom obupal. Moj fitnes trener pa je pogosto hodil na turno smuko. Ko je on meni razlagal, kako je turno smuka dobra in kako srečen se vedno vrne domov, je še mene zamikalo. Najprej ga nisem upal, vprašati, potem pa sem le zbral pogum in ga vprašal, če bi me kdaj vzel zraven.
Trener je imel vse naštudirano. Ne da ne bi verjel mojim besedam, da znam smučati, vseeno se je želel najprej prepričati. Tako sva se zmenila, da greva en vikend smučat na bližnje smučišče, da on vidi, kako znam smučati. Ko sva šla smučat, je videl, da obvladam in tako sva se končno zmenila za turno smuko.
Komaj sem čakal ta dan. Moral sem imeti vso potrebno opremo, katero mi je naročil, za vse drugo je poskrbel on. On je izbral progo, uredil prevoz in z seboj vzel potrebno. To je bil dan, ki ga ne bom v življenju nikoli pozabil. Ko sva stala na vrhu hriba, sem občutil takšno srečo in adrenalin, kot ga nisem še nikoli. Sam spust je zame bil, kot zdravilo za mojo dušo. Kaj takšnega nisem čutil še nikoli. Moje telo je bilo presrečno, bil sem čisto v svojem svetu. Ker je turna smuka lahko nevarna, sem sledil mojemu inštruktorju. Enostavno nisem imel časa razmišljati čisto nič drugega, kot samo o zavojih. Ko sva prismučala v dolino, sem imel na obrazu nasmeh in v srcu sem čutil srečo.
Turno smučanje je nekaj, kar bi moral doživeti vsak. To so občutki, ki poskrbijo da ozdravijo vašo dušo.…