Avtor: Uredinik

Sobota zvečer. Zunaj naliva kot iz škafa, veter maje drevesa, da se njihove veje dotikajo tal. Pravo jesensko vreme.

Midva pa uživava na kavču pred televizorjem. Med nama pa velika skleda kokic in naš kosmatince Piki, ki s strahom pogleduje proti panoramskemu oknu, strah ga je bliskanja in grmenja. Še čudno, da je tukaj z nama, navadno se skrije v kopalnico pod umivalnik. Želja po kokicah je vseeno večja kot pa strah pred grmenjem. Naenkrat pa v klet zaropota, kot bi nekdo vrgel kovinski sod po tleh. Spogledava se, Piki vstane in takoj spusti rep med zadnje noge. Ko si prišla iz trgovine si zaprla garažna vrata, vprašam. Nič odgovora pomeni, da ne ve. Obujem copate in se odpravim v klet, da pogledam če so garažna vrata zaprta. S terase pred hišo se ne da videt. V garaži prižgem luč, garažna vrata so zaprta. Hvala bogu, vsa ozimnica bi bila zmočena, če bi bila odprta. Vzroka ropota pa še vedno ne najdem. Iz obešalnika v garaži vzamem dežni plašč in obuje gumi škornje. Previdno pritisnem na gumb daljinskega upravljalca. Garažna vrata se počasi dvigujejo, veter je takoj pihnil v notranjost obilico vodnega prša.

Na četrtini odprtosti pa šok, v garažo se prikotali dvesto litrski kovinski sod. K sreč prazen, poln bi verjetno polomil ali pa vsaj konkretno poškodoval garažna vrata. Vrata takoj zaprem, dvignem sod in ga postavim v kot. Verjetno ga je veter prikotalil od soseda, mu ga jutri vrnem, če ga bo pogrešal. Mojemu sončku povem, kaj je veter prinesel pred naša vrata, v smehu doda, da upa, da česa našega veter kam odpihnil, h kakšnemu sosedu.

Zdaj pa strah v meni, hitro pomislim, kaj vse sem pustil zunaj pred nevihto. Nič, vse sem pospravil, bazena in otroške gugalnice pa veter ne mora premakniti.

Zleknem se nazaj in nadaljujeva z ogledom filma.…

Ko človek pride v obdobje, ko se ne počuti dobro in ne najde več rešitve, kako bi si pomagal, je najtežje. Nekaj najlepšega je, ko tvoje zdravje sicer ni ok, vendar veš, da obstaja rešitev. Sam sem že nekaj časa čutil utrujenost, ki pa je nisem znal pojasniti. Vsak dan je bil drugačen pri meni. Kar pa sem spoznal je bilo to, da sem bil vedno slabšega počutja. Ja, šel sem do zdravnika in izvidi so pokazali, da sem zdrav. 

Takrat sem vzel stvari v svoje roke in iskal rešitev.

Danes vam lahko povem, da ni rešitev bila samo ena, ampak več stvari in to so: gibanje, zdrava prehrana, Biobran, pogovor in pravilna telovadba. Ni bilo lahko priti do tega. Saj vsi vemo, da ko se človek slabo počuti, težko najde rešitev. Po drugi strani pa hrepeni po rešitvi. Tak sem bil jaz. Imel sem toliko moči, da sem začel s sprehodi. Tako sem se sprehajal vsak dan po dve uri. To je bil moj začetek. Potem sem spremenil moj jedilnik in na netu veliko prebral o prehranskih dodatkih. Takrat sem naletel na Biobran. Ne vem zakaj me je potegnil, a sem nekako čutil, da ga moram kupiti. Hotel sem narediti res vse, da bi se moje dobro počutje vrnilo, da bi imel voljo in energijo. Tako so bili moji dnevi vsi enaki. Sprehodi, telovadba, zdrava prehrana, Biobran. To sem počel vsak dan in upal, da bom boljši. Še danes se spominjam mojega prvega sprehoda, kako naporen je bil. Občutek sem imel, da me boli vsaka mišica, čutil sem elektriko po celem telesu. Takrat sem šele spoznal, kako slaboten sem in koliko časa bom potreboval, da bom boljše. 

Danes sem polni energije, dobre volje, imam polno načrtov in sem srečen. Kaj je pomagalo ne vem. So to bili sprehodi, telovadba, Biobran, zdrava prehrana? Karkoli je bilo, sem srečen, da je bilo. …

Kar nekaj časa sedaj že razmišljam o temu, da bi si za svojo sobo kupil kakšen televizor. Razlogov za to, pa sem imel več. Sprva bi lahko zvečer gledal kakšen film ali pa kaj podobnega, nato pa sem tudi imel play station, katerega pa sem moral imeti priklopljenega na monitorju, ter so televizorji veliko boljši za igranje igric. Zato pa sem se sedaj res začel zanimati za nakup kakšnega od televizorjev, ki so danes na prodaj.

Tako pa sem si šel v razne tehnične trgovine ogledati različne opcije, ki sem jih imel na voljo. Hitro pa sem videl, da so bile cene, ki so jih imeli televizorji, na moje presenečenje veliko nižje, kot pa sem misli, da bojo. To pa je pomenilo, da mi je moj buget, ki sem ga imel, lahko priskrbel veliko boljši televizor, kot sem si na začetku zamislil. 

Potem pa sem res kupil en televizor, ki sem ga lahko dobil s količino denarja, ki sem ga imel prihranjenega za to. Temu pa je sledilo še to, da sem se odpravil kupiti nosilec za televizor. Tega pa sem res želel imeti, saj se mi zdijo televizorji pritrjeni na steno veliko boljši, kar se tiče estetike. Prav tako pa je to tudi zelo praktično, saj s tem ne porabljajo prostora na raznih mestih, kot so omare, miza in podobno. 

Sedaj pa je moja soba popolna, saj imam v njej televizor, ter lahko gledam kar koli želim. Zato pa si sedaj zvečer zelo rad pogledam kakšen film, serijo, ali pa se povežem preko računalnika na televizor, ter gledam kaj na Youtubu, saj je veliko bolje gledati na večjemu ekranu. Seveda pa tudi igrice sedaj igram veliko lažje, oziroma je igranje bolj prijetno, ker je ekran tega televizorja, ki ga imam veliko večji od tistega, ki ga je imel moj star monitor. …

Pred nekaj časa nas je doma doletela rahla katastrofa, povezana z našo streho. To pa je uničila toča, ki se je nekega dne pojavila. Tako pa je to pomenilo, da je bilo potrebno menjati strešno kritino. Ker pa je bila ta že res zelo stara, pa smo to že nekoliko predvidevali, oziroma nas ta poškodba ni tako presenetila. Zaradi same starosti, pa smo se odločili, da bo potrebno menjati tudi samo streho in ogrodje, kajti če že delamo, oziroma popravljamo streho, smo jo želeli popraviti kvalitetno.

Imeli pa smo to srečo, da je tej toči, sledilo nekaj sončnih dni, kar pa je bilo res zelo dobro, saj bi drugače lahko imeli še kar nekaj škode, če bi voda začela uhajati v hišo. Na tej točki pa smo se odločilo za čisto drug pristop k tej naši strehi, ter je sedaj bila naša izbira, pločevinasta kritina. Tako pa je bila to čisto drugačna strešna kritina, kot smo jo imeli prej, kjer smo prej streho pokrili z opečnimi strešniki. Za to spremembo pa smo se odločili zaradi več razlogov. 

Sprva je imela pločevinasta kritina veliko bolj modern izgled, kar nam je bilo zelo všeč. Potem pa se nam je zdelo ,da bi lahko bila ta, zaradi svoje zgradbe in materiala, veliko bolj odporna na točo, kajti ne bi mogla kar tako počiti. Tako pa je šlo tukaj za res zelo kvalitetno vrsto kritine, katera pa je tudi zelo lahka, ter je zato cenovno dostopna in ugodna, tako da ne bi zapravili toliko denarja.

Tako pa smo se nato lahko lotili dela, ter smo najprej izdelali samo ogrodje, nato pa se je lahko še postavila pločevinasta kritina. S tem delom pa smo zaključili relativno hitro, tako da je je bilo to res lahko delo. Sedaj pa je naša streha povsem obnovljena, kar pa je pripomoglo k izgledu in pa tudi sami varnosti. …

Že kar nekaj časa sem sedaj razmišljal o temu, da bi bil počasi primeren čas, da bi se odselil na svoje. Tako pa sem o temu razmišljal zaradi tega, ker sem sedaj že skozi svoje celotno življenje živel pri starših, sedaj pa sem zadosti finančno stabilen, da bi se lahko morda preselil na svoje. Poleg tega pa sem tudi v resni zvezi, ter bi lahko to pomenil začetek najinega skupnega življenja s punco.

No zato pa so me začele zelo zanimati nepremičnine Koper stanovanja. V Koper pa sem se želel vseliti zaradi tega, ker sem že tako ali tako do sedaj živel v kopru, ter sem imel tukaj vse, torej družino, prijatelje, službo in pa tudi punco, tako da se nisem želel oddaljiti od tega. 

Nato pa sem si začel ogledovati različne nepremičnine Koper stanovanja, po spletu, kjer pa sem lahko hitro videl, da imam tukaj kar nekaj različnih opcij, kar pa je pomenilo, da bom lahko zagotovo našel kakšno stanovanje zase in za mojo punco, katero pa nama bo obema koristilo, ter bilo všeč.

Ker pa sem si želel vse te nepremičnine Koper stanovanja ogledati v živo, da bi se pred nakupom lahko prepričal, če bo to pravi nakup, pa sem se zmenil z nepremičninskim agentom, da si ogledam vsa ta stanovanja. Po temu, ko pa sem dobil ogled vseh teh različnih opcij, pa sem imel nato približno, oziroma kar natančno idejo tega, kar mi je bilo všeč. Zato pa sem nato še počakal kakšen teden dni, da sem o vsemu dobro premislil, saj je nakup nepremičnine, oziroma stanovanja, zelo velik strošek, oziroma investicija, katere pa se ne sme delati ravno slepo. Po dobremu premisleku in pa ko sem vse skupaj prespal, pa sem res sklenil, da bo to zelo dober nakup in sem ga tudi sklenil, kar pa je pomenilo nov začetek najinega skupnega življenja. …

Že od nekdaj so me fascinirali takšni bazeni saj ga lahko preprosto postaviš ali razstaviš.

In tako res nimaš nobene potrebe po gradbenem dovoljenju in kopanju lukenj v teraso, v kolikor se ti zazdi da bi morda kasneje to obžaloval, saj bi si morda čez čas premislil, in bi na tisto mesto raje posadil kakšno breskev ali pa preprosto na to mesto postavil vrt. Prav tako ni potrebno bazena pokrivati in čistiti,, saj se v stoječi vodi čez čas začnejo nabirati alge in pa ostalo listje in smeti. Zato so Intex bazeni morda boljša odločitev, saj ga imaš postavljenega samo v času sezone.

Res je morda boljša in cenovno bolj ugodna rešitev za poletno osvežitev, zato smo pri nas doma kar nabavili Intex bazen, saj imamo doma psa, ki se zelo rad kopa in čofota v vodi. Res si nebi mogla predstavljati da bi se mi sredi zime pes vrgel v vodo in to pred hišo. Ali pa tudi mali nečak Tomaž bi tudi imel takšne prebliske, saj je otroku včasih težko povedat ta so vodne vragolije namenjene bolj toplejšim mesecem.

Zato pa so Intex bazeni res praktični in res toplo priporočam prav vsakemu, ki ima bajto in v vsaj malo prostora na svoji parceli. Postavitev je sila enostavna. Sicer je sigurno lažje ga postaviti v dvoje, kot tudi vse ostalo, saj je lažje če si pomagamo. Prav tako pa je dobro, če imamo tudi možnost vodo napeljat na šlauf, saj tako lahko res lažje bazen nafilamo. Zvečer lahko tudi tak bazen pokrijemo z pregrinjalom in se tako izognemo, da bi listje in mrčes se nabiral v vodi.

Tako pa kot velja za morje in reke in ostale zunanje bazene, se mora voda tudi v takem bazenu, kot so Intex bazeni, segreti, v kolikor smo glede vodne temperature občutljivi. Ali pa si pomagamo z kakršnimikoli drugimi pripomočki.…

Ja, ta naša vojska. Urjenje kot, da bi bil pri tabornikih. Je res, da sem služil v drugi generaciji naše vojske in da še ni bilo pravih konceptov in začrtanih smernic, kaj in kako naj bi služenje sploh potekalo, tako da smo večji del urjenja dopoldneve presedeli v učilnicah pri spoznavanju in čiščenju orožja, popoldneve pa preživeli na športnih igriščih, ki jih je bilo v naši vojašnici več kot dovolj. Bivanje v času služenja je bilo kot v kakšnem hotelu srednjega razreda, udobno, skoraj preveč.

Hrana pa tudi skoraj hotelska, nič kaj vojaška. Čisto nasprotje te naše demokratične vojske proti služenju v prejšnjem sistemu. Še sami vojaki smo bili zbegani, saj smo poznali razmere od prej, po pripovedovanjih prijateljev in bivših vojakov. Tako nam je ostajalo veliko časa za nevojaške aktivnosti. Služil sem skupaj s prijateljem iz bloka kjer sem živel in vsak možen trenutek sva izkoristila za igranje šaha. Cele popoldneve in pa tudi marsikatero noč sva preživela za šahovsko ploščo in premikala figure sem in tja. So se nama že so vojaki smejali, če sva slučajno narobe usmerjena, ker tičiva nonstop skupaj. Pa sva bila čisto normalna, sva pa oba prav oboževala šah, pa še dolge zimske dneve sva si tako krajšala, da so hitreje minili. Med vikendi pa so nas tako ali tako spuščali domov, kot na nekakšne dopust.

Vsak je moral samo en vikend v vseh šestih mesecih, kolikor pač traja služenje vojaškega roka, ostati v vojašnici in vršiti varovanje objektov. Straža po domače. Meni pa še tega ni bilo treba, ker sem takrat že bil oče majhnemu sinčku in smo očetje bili oproščeni vsakršne vojaške službe med vikendom, tudi varovanje objektov nismo izvajali. To je pravo služenje vojaškega roka, več doma kot pa v vojašnici.…

Prva noč v dolini. Po osvežilnem spancu se zgodaj zjutraj prebudim kot prerojen, poln energije in pričakovanja, kaj nam bo novi dan prinesel. Pogledam skozi okno in razočaran ugotovim, da z današnjim izletom do bližnjega gradu ne bo nič. Sivo nebo in dežne kaplje naju bodo prikovale na hišico. Pa nič hudega, saj znava čas dobro porabit tudi, če bova morala zaradi dežja biti cel dan v hiški.

Po obilnem kraljevskem zajtrku, se kljub dežju odpravimo na sprehod okrog hiše. Naš Piki pač rabi svoje, ne glede na vreme. Takoj po prihodu s sprehoda, se preoblečeva v suha oblačila, Pikija pa z brisačo obriševa skoraj do suhega. Zadovoljno se zlekne pred topel radiator, da se dokončno posuši. Ob srkanju vročega domačega čaja na televiziji poiščem dokumentaren film, za katerega sva se zmenila, da ga bova pogledala, če bo deževno vreme. Dokumentarni film govori o svetovno znani pesmi upornikov in je šele zdaj postala popularna, uporabili so jo namreč v izjemno gledani seriji. Zgodovina pesmi je zanimiva, ugotovljeno je, da je avtor neznan, prevedena pa je v vsaj štirideset svetovnih jezikov. Zanimiva zgodba. Po dokumentarnem filmu pa spet sprehod s Pikijem. Ponovimo vajo od jutra. Deževen sprehod, preoblačenje in sušenje. Pa je že čas za kosilo. Dež kar ne neha in ne neha. Po kosilu malček počitka ob branju knjige. Vsak na svojem počivalniku obračava liste knjige.

Dan se počasi preveša v noč. Sicer tega ne opaziš, saj je zunaj že cel dan temno, zaradi deževnih oblakov. Ura nama pove, da bo čas še za večerjo. Po večerji pa spet sprehod, preoblačenje in sušenje. Pred spanjem pa bova odigrala še partijo kart. Najljubša nama je igra remi. Zabavna in ne pretežka za razmišljanje. Ravno prav za na počitnice. Spijeva še vsak kozarec rdečega vina in se odpraviva v posteljo. Jutrišnji dan bo brez dežja. Tako pravijo.…

Dandanes nihče več nima časa ali bolje, da bi pozabil cel dan zato, da bi čuval živali na paši, saj imajo tudi kmetje obilico drugega dela, ki lahko prinese več denarja. Toko je postal električni pastir obvezna oprema vsake kmetije, ki se uvaja s pašo živali.

Za tiste pašnike ki so konstantno ograjeno se po večini uporablja kovinsko žico, ki je preko izolatorjev napeljemo vse okrog in okrog in po njej poteka električni pastir oziroma tok, ki prestraši živali in jim tako onemogoča obeh izven omejenega prostora. Za pašnike, ki se jih pa uporablja občasno, če se na primer čez pomlad in poletje dvakrat pokosi, potem pa jeseni paše, pa se običajno uporablja električni pastir kot trak, ki se ga lahko po uporabi ostrani. 

Razlika med uporabo kovinske žice in električnega traku je običaji rodi v postavitvi kolov. Tisti električni pastir, ki poteka po kovinski žici in je fiksen je običajno orožjem preko izolatorjev na lesen ali železen kol, ki je fiksno zabit globoko v tla. Medtem ko se odstranljiv trak napelje na plastične, montažne količke, ki segajo samo nekaj centimetrov v globino in se zelo zlahka odstranijo. 

Tako grem še vedno velikokrat jeseni pomagati na sosednjo kmetijo postavljati te montažne kotičke za začasni električni pastir, da bi bila jesenska paša lažja za njih. Potem pa vedno preden zapade prvi sneg hitimo s pobiranjem in navijanjem traku, da je električni pastir na suhem in toplem preden zamrzne vse skupaj. 

Veni rada pomagam pri takih opravilih, ki potekajo zunaj v naravi, saj je delo na svežem zraku zelo prijetno, družba pa tudi. Tako je električni pastir postavljen in pospravljen en, dva, tri in živali so na varnem. Poleg tega pa ostane mojim sosedom več časa za druga opravila in druženje z družino, kateri je dejansko ob obilici dela včasih zapostavljeno. Vesela sem, da jim lahko priskočil na pomoč. …

Nekaj časa nazaj sem imela priložnost iti na jadralno padalstvo. Jadralno padalstvo je definitivno nekaj, kar še nisem preizkusila, a sem vedela, da bo nekaj nepozabnega. Poznam veliko ljudi, ki seveda jadralno padalstvo obožujejo in mi vsi govorijo, da je to res nekaj nepozabnega in sproščujočega. Rekli so mi, da kar naenkrat pozabiš na vse probleme in na ves stres, ki ga imaš. Ko sem to slišala, sem bila definitivno pripravljena preizkusiti to tudi jaz.

Nekega dne sem prosila prijatelja, če bi lahko šla z njim na jadralno padalstvo. Ta prijatelj je seveda bil izkušen padalec in je vedel, kaj dela. Rekel je da me z veseljem vzame na to pot in da bova skupaj šla na to jadralno padalstvo. Ko sem to enkrat preizkusila, je bilo to res nekaj nepozabnega. To je spomin, ki ga ne bom nikoli izbrisala iz svoje glave in res je bilo to nekaj nepozabnega. Ko sem bila v zraku, sem kar naenkrat pozabila na vse skrbi, ki sem jih imela tisti moment in ves stres je šel iz mene. Kar naenkrat sem bila v momentu, za katerega res nisem hotela, da se konča. Tistih nekaj minut, ki sem bila v zraku, so bili res neverjetni in definitivno bi to ponovila še kdaj?

Jadralno padalstvo je definitivno nekaj, kar bi pomagalo marsikomu, ki je v nekem momentu pod res močnim stresom. To se meni velikokrat zgodi, saj se zgodi tu pa tam, da imam v službi res veliko dela in to me spravlja v stres. Ravno zato sem prijatelju rekla, da bi to definitivno še kdaj ponovila. Prijatelj mi je rekel, da me bo vzel s sabo. Kadarkoli bom želela in da je to res najmanjši problem. Zelo sem bila vesela, ko sem to slišala in ko sem izvedela, da bom lahko jadralno padalstvo še kdaj ponovila.…