Ko je brat začel hoditi v srednjo šolo, ni imel kaj dosti za početi. Ker je bil bistra glavica, se ni rabil niti učiti doma, tako da je imel res veliko prostega časa. Čez štiri leta srednje šole je nabral nekaj prijateljev s katerimi se je res lahko zabaval in užival. Ko so vsi napolnili 18 let so se odločili da bodo skupaj preizkusili igralništvo. Ker je bil moj brat zadnji v ekipi ki je postal 18 let star, so ga počakali in so se odločili, da bodo šli za njegov 18 rojstni dan, ki je bil na ponedeljek, preizkusiti igralništvo.
Ko so stopili v prostor so jih seveda najprej popisali in uredili vse formalnosti in bratu zaželeli vse najboljše in srečno. Potem ko pa so stopili noter so se jim oči zasvetile od vseh luči, iger, zlata in podobno. Bili so kot v raju, iz katerega pa niso hoteli iti. Bilo je zelo zanimivo, ko mi je brat to sam razlagal. Bil je navdušen nad prostorom in nad samo izkušnjo. Bil je zelo vesel da je to končno enkrat preizkusil. Igralništvo mu je postalo zelo všeč. Potem so šli lepo skoraj vsak teden enkrat na teden preizkusiti nove igre, da so potem končno našli tisto igro, ki jim odgovarja. Ko so našli igro, ki jo razumejo in jim gre, jim je postalo igralništvo še bolj zabavno. Vsakič, ko se je brat znašel tam je potem doma vsaj dve uri razlagal o tej svoji dogodivščini in kako mu je to vse zelo zanimivo.
Vesela sem bila seveda zanj, saj je iz dolgčasa končno prišel do nečesa kar mu je všeč. Tam so res sprejeti vsi ljudje ne glede na starostno razliko so vsi navdušeni ko stopijo notri. Brat je končno našel nekaj kar mu je v redu in nekaj, kjer lahko zapravlja čas.