Zvezda na nebu

Medicinski postopek s katerim zdravniki pregledajo zgornji del prebavil, se pravi požiralnik, želodec in dvanajsternik, se imenuje samoplačniško gastroskopija. Opravi se s posebno kamero na upogljivi cevi, ki omogoča natančen vpogled v sluznico in s tem hitro odkrivanje bolezni, kot so razjede, vnetja ali celo rakasta obolenja.

Ker gre za enega ključnih diagnostičnih postopkov pri boleznih prebavil, se številni bolniki srečajo z vprašanjem, zakaj je samoplačniško gastroskopija pogosto izvedena precej prej kot gastroskopija preko napotnice? Razlog je predvsem v obremenjenosti javnega zdravstva. Pri nas je povpraševanje po teh storitvah zelo veliko, število specialistov pa omejeno. Pacienti, ki dobijo napotnico za gastroskopijo, so razvrščeni glede na stopnjo nujnosti. Tisti z oznako nujno pridejo do tega pregleda dokaj hitro, največkrat že v nekaj dneh, medtem ko lahko pri oznaki redno ali hitro čakalna doba traja več mesecev, v nekaterih primerih celo leto ali več. A samoplačniško gastroskopija poteka izven sistema javnega financiranja in zato brez dolgih čakalnih vrst. Zdravstveni domovi ali zasebne klinike, ki ponujajo to storitev, si urnike prilagajajo glede na povpraševanje pacientov in razpoložljivosti zdravnikov. Tako lahko pacient dobi termin že v nekaj dneh ali tednu, kar je velika prednost predvsem za tiste, ki imajo izrazite težave in njihovo stanje uradno ni označeno kot nujno. Postopek običajno traja 5–10 minut, priprava in razlaga izvidov pa potekata takoj po preiskavi.

Prednost hitrejše izvedbe ni le v manjši psihični obremenitvi pacienta, temveč tudi v medicinskem smislu. Hitrejša diagnostika pomeni zgodnejše odkrivanje morebitnih bolezni in s tem tudi boljše možnosti zdravljenja. Bolniki se tako izognejo dolgotrajnemu čakanju v negotovosti, ki lahko še dodatno poslabša njihovo počutje. Slabost, ki jo ima samoplačniško gastroskopija pa je seveda cena, saj jo mora bolnik kriti sam. Pred preiskavo je običajno potrebna 6–8 urna lakota, po dogovoru pa je možna tudi blaga sedacija za večje udobje.

Kljub temu pa je za mnoge to naložba v zdravje in miren spanec. Gastroskopija tako ostaja zlati standard pri diagnostiki bolezni prebavil.…

Prijateljica je imela v svoji kopalnici popoln kaos. Brisače mera čisto vsepovsod zobne ščetke in vso kozmetiko tudi nametano kar okoli lijaka. Včasih mi je bilo prav neprijetno ko sem šla pri njej na wc, saj sem mogla res pazit da ne bi po nesreči porušila njeno kozmetiko, prav tako pa komaj izbrala pravo brisačo.

Ko mi je povedala da se je lotila male renovacije in izbrala artmature za kopalnico, sem si prav oddahnila. Ko mi je pokazala slike nove artmature, sem bila prav navdušena nad izbranim dizajnom saj si res izbrala zelo sodobne linije in moram reči da je tudi kopalnica dobila čisto drugačen ambient. Predvsem pa sem bila zelo navdušena saj je bil prostor popolnoma organiziran, kjer so bile brisače milo in ščetke terasa njena kozmetika na svojem mestu. Moram reči da je celo zgledalo zelo pospravljeno v primerjavi, kar je imela prej. Prav tako pa si je izbrala tudi takšne artmature ki so zelo preproste in tudi imajo preprosto montažo, tako da res ni rabila kaj dosti vrtati, razen viseče omarice ki je bila za vrati. Res sem ji povedala da mi je njena kopalnica sedaj zelo všeč in pa predvsem zaradi urejenosti, za kar pa je tudi sama rekla da jo sedaj dosti lažje očisti, predvsem zaradi tega ker nimam več toliko stvari nametanih povsod po poličkah in umivalnikih. Prav tako je tudi ob umivalniku dodala držala za brisače in posebej držalo za milo ter zobne ščetke. In pa držalo za brisačo še ekstra dodala blizu tuš kabine. Prav tako pa tudi si priskrbela držalo za šampone in gel za tuširanje, saj pred tem imela to vse na tleh v kotu tuš kabine.

Tako sem bila res vesela da se je končno odločila investirati v artmature za kopalnice, saj je končno ta njena kopalnica nekaj izgledala. Je pa tudi res da je takšno stanovanje že dobila in da ni morala vsega naenkrat renovirati.…

V času, ko se avtomobilska industrija razvija s svetlobno hitrostjo, je kvalitetna pomoč ob okvari vozila ključnega pomena. Pri nas je veliko avtomehanikov, vendar le redki ponujajo storitve, ki presegajo običajno popravilo v delavnici. Eden izmed teh redkih je avtomehanik Slovenj Gradec, ki je postal prava legenda v svojem kraju in tudi daleč naokrog. Razlog je njegov poseben pristop, svojim strankam je na voljo tudi z manjšim vlečnim vozilom, s katerim priskoči na pomoč ob okvarah na cesti.

Marsikdo se je že znašel v situaciji, ko mu je avtomobil odpovedal daleč od doma, pogosto sredi gozdne ceste ali v manjši vasi, kjer vlečna služba ni dosegljiva v kratkem času. Prav takrat na pomoč priskoči avtomehanik Slovenj Gradec, ki s svojim manjšim, a zmogljivim vlečnim vozilom reši marsikatero zagato. Njegova posebnost je v tem, da ne nudi samo prevoza pokvarjenega vozila, ampak ga včasih kar na kraju samem začasno popravi, da lahko voznik nadaljuje pot. Njegovo delo ni le popravilo avtomobilov, ampak tudi to, da je ljudem v pravem trenutku v pomoč. Zato so mu domačini tudi prideli vzdevek reševalec cest. Stranke ga cenijo zaradi hitrosti, dostopnosti in predvsem predanosti. Ni malo zgodb, ko se je avtomehanik Slovenj Gradec sredi noči odpravil na teren, da bi pomagal vozniku, ki je obtičal v snegu, ali pa priskočil na pomoč družini, ki ji je odpovedal akumulator na poti domov. Njegovo delo presega običajne okvire avtomehanične dejavnosti, zato ni presenetljivo, da se je o njem razširil glas tudi zunaj meja njegovega mesta.

Posebnost njegovega vlečnega vozila je, da je dovolj majhno in okretno, da dostopa tudi do težko prevoznih cest, hkrati pa dovolj zmogljivo, da brez težav prevaža osebna vozila. Prav ta kombinacija, ki jo ima avtomehanik Slovenj Gradec, mu daje prednost pred klasičnimi vlečnimi službami, ki pogosto zaradi velikosti svojih tovornjakov ne morejo priti do strank.…

Ko sem bil otrok, so bili košarkarski koši na šolskem igrišču moj drugi dom. Po pouku nisem šel takoj domov, ostal sem še eno uro, dve, včasih celo do teme, ko so nas sosedje prijazno opomnili, da bi bilo morda dobro iti. Tisti sivi asfalt, od udarcev žoge obrabljen in rahlo postrani nameščeni košarkarski koši, vse to je del mojega odraščanja.

Nismo imeli najboljših žog, niti pravih dresov, a imeli smo voljo. S prijatelji smo vsak dan igrali tri na tri, se prepirali o pravilih, se smejali, padali, vstajali in metali na koš znova in znova. nastavljivi košarkarski koši za šolska igrišča niso bili samo cilj zadetka, bili so prostor, kjer smo trenirali potrpežljivost, sodelovanje in spoštovanje. Zame je bil vsak zadetek potrditev, da se trud izplača.

Doma sem si na steno garaže pritrdil svoj koš. Stari ata mi je pomagal izrezati leseno tablo, mama je priskrbela mrežico. Tisti koš sem premetal tisočkrat, pogosto tudi zvečer, čeprav sem vedel, da morda motim sosede. A nekaj v tistem zvoku žoge, ki zadene rob ali čisto prečka mrežico, me je pomirjalo.

Še danes, ko grem mimo kakšnega igrišča in vidim prazne košarkarske koše, začutim željo, da bi vzel žogo in poskusil vsaj en met. Ker ti koši niso le del otroštva, so simbol vztrajnosti, igre in svobode.

Z leti sem sicer nehal redno igrati, a občutek, ko primeš žogo in stopiš na igrišče, ostaja enak. Telo morda ni več tako hitro, a spomin na gib, na met, na odziv žoge ob tabli, vse to ostane. Košarka me je naučila, da v življenju ne gre vedno vse po načrtu. Včasih vržeš in zgrešiš, a če ne poskusiš znova, nikoli ne boš zadel. Košarkarski koši danes stojijo povsod – na šolskih dvoriščih, med bloki, na dvoriščih,… in zame vsak nosi sporočilo: igra se lahko začne kadar koli, samo pogumno stopi na igrišče.…

Besedo logistika sem slišal že najmanj stokrat. V raznih reklamah, na tovornjakih, v pogovorih in tako dalje. A nikoli nisem prav zares razumel, kaj to sploh pomeni. V glavi sem imel le transport, tako da sem si mislil, da ta le skrbi za to, kako spraviti tovor iz točke a do točke b. A nisem si mislil, da je v ozadju več reči, ki se morajo skladati, da ta sistem deluje kar se da nemoteno.

Vse pa se je spremenilo, ko sem dobil priložnost sodelovati pri projektu, kjer sem bil prvič neposredno vključen v organizacijo prevozov, skladiščenja in usklajevanja dobav. Takrat sem lahko tako prvič dojel, da je logistika veliko več, kot le premikanje tovora.

Naučil sem se ogromno o samem sistemu, po katerem mora vse skupaj delovati. Tukaj ne gre le za to, da se na tovornjak naloži nek tovor, ter se ga odpelje. Potrebno je sodelovati z raznimi transportnimi sredstvi. Logistika vključuje načrtovanje poti, optimizacijo dobavne verige, upravljanje zalog, sledljivost pošiljk, skladiščno logistiko (WMS) in usklajevanje z zunanjimi 3PL/4PL ponudniki. Na primer že sama Luka Koper deluje precej kompleksno in povezano. Večina tovora, ki pride s tovornimi ladjami v Luko, se nato transportira naprej preko cestnega in železniškega prometa. Zato je potrebno dobro sodelovati in organizirati ves ta promet.

Sama kompleksnost pa me je tudi čisto fascinirala. Vsaka pošiljka, vsak paket, skladišče – vse deluje po točno določenem sistemu. Če se en člen v verigi zalomi, lahko celoten proces obstane. Zato se mora upoštevati ogromno različnih reči – na primer čas, razdalja, zakonodaja, carinski postopki. Pri vsem tem lahko pride do kakšnih zamud. Spremljati je potrebno tudi zaloge, kajti velikokrat se mora kar nekaj tovora spraviti v skladišča. Tudi ta so pravi sistem zase in morajo biti dobro organizirana, kajti tovora je malo morje. Pri tem pomagajo sistemi za sledljivost, analitika in natančno planiranje kapacitet.

Zato se sedaj dobro zavedam, da logistika ni nekaj tako enostavnega, kot sem si sprva mislil. Gre za veliko bolj kompleksne postopke, ki morajo biti dobro usklajeni, da blago pravočasno in stroškovno učinkovito pride do končnega kupca.…

Ko sem pred dvema letoma odprla svojo manjšo trgovino z ročno izdelanimi izdelki, nisem razmišljala o tem, kako pomembni bodo pos terminali za vsakodnevno poslovanje. Sprva sem bila prepričana, da bom večino prodaje opravila z gotovino, saj se mi je zdelo, da ljudje pri manjših nakupih še vedno raje plačujejo na tak način. A sem se motila.

Že prvi teden sem opazila, da stranke nenehno sprašujejo, ali lahko plačajo s kartico. Nekateri so celo odšli, ker niso imeli gotovine pri sebi. Hitro mi je postalo jasno, da bodo pos terminali nujni, če želim obdržati stranke in jim ponuditi udobno izkušnjo.

Preko priporočila sem se povezala s ponudnikom, ki je ponujal enostavno namestitev in ugodne pogoje za najem naprave. Terminal sem dobila že v nekaj dneh, namestitev pa je bila neverjetno preprosta. Navodila so bila jasna, tehnična podpora odzivna in že naslednji dan sem lahko sprejemala kartice.

Odkar so pos terminali v uporabi, se je število nakupov povečalo. Stranke več ne oklevajo pri odločitvah, ker jih ne omejuje znesek gotovine v denarnici. Tudi meni kot lastnici je lažje – manj gotovine pomeni manj skrbi glede dnevnih izkupičkov in več transparentnosti pri sledenju transakcij.

Danes si poslovanja brez pos terminala sploh ne predstavljam več. Postal je nepogrešljiv del moje opreme. Z njim sem pridobila tako zaupanje strank kot tudi boljši pregled nad prodajo. Vem, da je bila odločitev za uvedbo te rešitve ena ključnih za uspešno delovanje moje trgovine.

Kasneje sem se odločila tudi za nadgradnjo sistema, zdaj uporabljam prenosni pos terminal, ki mi omogoča, da z njim plačila sprejemam tudi na sejmih in dogodkih zunaj trgovine. To se je izkazalo za izjemno priročno, saj lahko povsod nudim enako raven storitve. Stranke cenijo, da je plačilo hitro, varno in brez zapletov. Poleg tega terminal omogoča tudi izpis računov in povezavo z mojim blagajniškim sistemom, kar mi poenostavi zaključevanje dneva. Pos terminali so postali del moje vsakodnevne rutine, brez katere si ne predstavljam več poslovanja.…

Družinska kosila in večerje niso samo čar polnih miz polnih dobrot, ampak ob takšnih večjih srečanjih se za kosilo oziroma večerjo bolj potrudimo tako kot pri okusih kot tudi izgledih jedi in mize same. Čeprav res ne bi smelo biti tako. Tudi če imamo obrok sami, bi si ga morali ravno tako lepo izbrati.

A še vseeno, če kaj delamo za druge, se toliko bolj potrudimo. Ob takšnih položnostih velikokrat, če uporabljamo prt za mizo, dodamo še nadprt, ali pa tudi kakšen tekač. Nadprti so lahko raznoraznih oblik, ali so kvadratni, pravokotni.

Danes jih najdemo tudi v okroglih in pa tudi drugih kreativnih oblikah. Na to pa se doda tudi še tekač, ki pa je ozek in dolg trak blaga, ki se položi na sredino mize. Tega lahko uporabimo tudi če osnovnega prta ne uporabljamo. Namreč tekač je res odličen za popestritev mize, saj doda mizi simetrijo in dodaten stil. so pa praktični in uporabni tudi za označevanje prostora za serviranje ali dekoracijo, saj tako tudi tistemu, ki je za mizo povemo, da je dobro, da je na tem prostoru prostor, za odlaganje in serviranje hrane in tako probamo preprečiti, da bi polagal kozarec na sredino mize, kar se med različnimi hodi velikokrat zgodi, da ni kam kaj dat. Seveda pa, ker je v večini primerov tekač iz blaga pa ga res dajemo na mizo samo ob večjih praznikih in večjih kosilih, saj se ta lahko hitro popacka in res ni prijetno da je ta umazan. Še posebej če ga ravno ne peremo tako pogosto.

Prav tako je lahko tekač različnih barv in prav tako tudi iz različnih materialov. Lahko je preprosti iz bombaža, lana, poliestra, žameta ali pa tudi iz same čipke. Tako lahko danes najdemo tekače z raznoraznimi vzorci, ki so potiskani z raznoraznimi sezonskimi motivi, kot so to lahko velikonočno ali božični, lahko pa imajo seveda tudi čisto preprost rustikalen vzorec ali pač kakšen takšen, ki je v tistem času moderen.…

Veliko proizvajalcev garažnih vrat in njihovih predstavnikov se oglašuje kot najboljši. Ponujajo različne vrste modelov in različna svetovanja. Na trgu je res veliko ponudba garažnih vrat, saj so ključna za vsak dom, saj zagotavljajo varnost in estetski videz, ki se poda k hiši. Pri izbiri ima tudi veliko odločitev v garažna vrata cena, saj imajo različne materiale in dodatne funkcije, ki posledično vplivajo na ceno. Najbolj širok razpon imajo sekcijska garažna vrata cena, saj so narejena iz različnih panelov, ki so lahko različnih barv in različnih debelin. Paneli imajo lahko izolacijo z debelim poliuretanskim polnilom.

Paneli so lahko leseni, aluminijasti. Lahko so avtomatizirana z daljinskim upravljalnikom. Vse to vpliva na garažna vrata cena , kako se odločimo za njih. So pa res sekcijska garažna vrata najbolj prodajana. Dobra izbira so za garaže različnih velikosti in ne zavzamejo dosti prostora in tudi estetsko so zelo dovršena. Vodoravni paneli vplivajo na estetiko in se podajo na fasade s svojimi barvami. Odpirajo se vodoravno navzgor po vodilih, ki so speljana pod strop. Tudi rolo garažna so podobna. Zapirajo se tako, da se lamele navijajo na os nad odprtino, kjer je nameščena škatla. Ravno tako so pogosto izbrana, ker so cenejša. Imajo pa tudi možnost izbire materialov. Tudi klasična garažna vrata z dvema kriloma se kar doti prodajajo, čeprav niso več tako moderna so še vedno zanimiva ker je garažna vrata cena dokaj nizka. Na voljo so tudi enokrilna garažna vrata. Soseda je tui spraševala po cenah garažnih vrat. Kmalu bodo potrebovali garažna vrata in so pregledali že kar nekaj ponudnikov.

Ni se še odločila za izbiro, saj bo počakala do konca, da končajo z zidanjem garaže, a je že povedala, da bo pri njej igrala ključno vlogo cena. Do sedaj se je že vse pozanimala, vendar nima točnih meritev za vrata, saj mora počakati, da končajo z odprtino za vrata.…

Če sem iskrena, sem se zobozdravnika od nekdaj bala. Že vonj v čakalnici mi je dal vedeti, da sem na kraju, kjer se dogajajo stvari, ki niso ravno prijetne. Ko sem bila majhna, sem imela precej težav z zobmi, kar je pomenilo redne obiske, vrtanje, plombe, včasih celo solze. Zato sem v odraslosti to izkušnjo potiskala na stran, vse dokler ni postalo nujno in sem spet potrebovala zobozdravnika.

Pred nekaj meseci me je začel boleti zob. Sprva sem upala, da bo minilo samo od sebe, kot po navadi. A bolečina je postajala vse hujša, dokler nisem sredi noči brskala po spletu za nujno dežurno ordinacijo. Ko sem končno poklicala in se naročila, sem bila živčna, a vedela sem, da nimam izbire. Zobozdravnik je bil edina rešitev.

Vse mi je razložil in me nikoli ni priganjal. Ko mi je dejal, da bo treba narediti zdravljenje korenine, me je sicer stisnilo pri srcu, a mu nekako zaupam. Med posegom mi je večkrat povedal, kaj počne, in celo vprašal, če želim pavzo.

Presenetilo me je, kako veliko razliko naredi osebni pristop. Ta izkušnja me je začela počasi zdraviti tudi na čustveni ravni. Prvič po dolgih letih nisem odšla od zobozdravnika z občutkom tesnobe, temveč z olajšanjem in občutkom, da skrbim zase.

Zdaj redno hodim na preglede. Še vedno mi ni prijetno, a me ni več strah. Spoznala sem, da je dober zobozdravnik zlata vreden. Ne le zaradi znanja, ampak zaradi načina, kako te obravnava. In včasih ravno ta izkušnja, ki si jo najmanj želiš, postane tista, ki te največ nauči o sebi.

Odkar sem začela redno hoditi k istemu zobozdravniku, opažam tudi, da se je moj odnos do ustnega zdravja popolnoma spremenil. Prej sem obisk prelagala, zdaj pa mi je postal del rutine, nekaj samoumevnega, kot obisk frizerja ali redni pregledi pri zdravniku. Celo z veseljem se naročim, ker vem, da me čaka zobozdravnik, ki me razume in spoštuje. In tisto, kar me je nekoč strašilo, mi danes daje občutek varnosti. To je zame največje presenečenje.…

Že od nekdaj sem bil zelo velik navdušenec nad raznimi naravnimi lepotami. Zaradi tega pa mi je Slovenija tudi zelo všeč, kajti ta ima res ogromno naravnih površin, primernih za pohodništvo, pri katerih pa si je tudi mogoče ogledati kakšne naravne znamenitosti. Ko pa sem prvič stal pred slapom Boka, pa sem ostal kar brez besed. Mogočnost tega slapu me je čisto navdušila, tako da mi je slap Boka res ostal v zelo lepem spominu. 

Do ideje da s prijatelji obiščemo slap Boka, pa smo prišli čisto naključno. En dan smo se malo pogovarjali, kam bi se odpravili za vikend, saj smo ob dnevih, ko je bilo lepo vreme in smo imeli vsi čas, imeli navado, da se odpravimo na kakšen pohod. Nato pa je prijatelj dal idejo, da bi se šli sprehoditi do kakšnega slapu. To pa nam je bilo všeč, vendar pa se je pojavilo vprašanje, kam iti. Zato pa smo se obrnili na splet, ter smo si sprva ogledali, kateri je največji slap v Sloveniji. Tedaj pa smo našli slap Boka. Najbolj pa nas je prepričalo to, da se ta slap nahaja v Bovcu. Ta pa smo že nekajkrat bili, ter nam je ta kraj vedno ostal v lepemu spominu. Zaradi tega pa smo se takoj strinjali, da se odpravimo tja in smo se že začeli pripravljati. 

Pohod do slapu pa je bil res zelo čudovit. Najprej so prispeli v Bovec, kjer pa smo se malo ozrli okoli sebe, saj gre za enega izmed najlepših krajev v Sloveniji, obdan z Alpami. Nato pa smo se odpravili na pot. Ko pa smo čez nekaj časa prispeli do te lokacije, pa nas je slap Boka pustil brez besed. Bil je res nekaj posebnega, ter nam je veličina preprosto odvzela sapo. Zato pa je bil to pohod, katerega bomo zagotovo še kdaj ponovili. …